Na meji med primorsko in gorenjsko (Rodica)

Na krasno, kaj krasno, čudovito soboto, 19. 7. 2014, smo se z udeleženkami J zbrale pri Elektru Gorenjske v Žirovnica. Počakale smo še nekaj minut, ker se ni pojavil nihče, ki ni bil prijavljen smo se z avtomobilom odpeljale v dan, ki je obetal veliko dobrega in zabavnega. Na parkirišču pod smučiščem Vogel smo bile med prvimi. Po nakupu vozovnic, smo se z »gondolo« odpeljale proti naši izhodiščni točki. Prvo dejanje pri Ski hotelu: zaščita pred soncem, saj je že takrat pošteno božalo s svojimi dolgimi, neusmiljenimi žarki. Začele smo s hojo po progi Orlove glave, od tam smo nadaljevale proti Šiji. Strmina in sonce, definitivno dobitna kombinacija. Na vrhu Šije smo že bolj razločno videle naš cilj, ki je bilj še vedno daleč na obzorju. Sledil je daljši spust, nekaj nekoliko izpostavljenih delov in že smo bile na prijetnih travnikih. Pozdrav, krav’cam in beck’m in samo še vzpon po strmejšem deli grebena in že smo bile na vrhu Rodice, sledile so čestitke, vpis v knjigo in obvezna malica. Nismo pa pozabile na fotografiranje, saj je slika iz vrha daleč nepomembnejša za arhiv. V dolino smo se odpravile po daljšem grebenu, družbo so nam ves čas delali jadralni padalci, ki so tako kot mi izkoristili rahel vetriča za polet. Vrnile smo se po isti poti do Vogla. Komaj smo čakale na veliki finale, skok v jezero. J Z gondolo v dolino, do avta in gas do jezera. Izlet je več kot odlično uspel. Na koncu smo ugotovile, da bi bile lahko 4-jo adijo. Skratka sobota je bila več kot izkoriščena, družba odlična, sonce pa je tudi pustilo svoj podpis na nogah, rokah in vratu.