Letos nam je bilo vreme naklonjeno, bolj kot bi si lahko želeli. Ob 5.30 smo se zbrali pred Elektrom Gorenjska v Žirovnici. Od tam pa smo se odpeljali v vedno nostalgično Trento. Ko smo se pripeljali v Kal-Koritnico, sem udeležence seznanila z potekom današnje poti. Točno ob 7. uri, ko je odbilo v vaškem zvoniku, smo se odpravili na pot. Sprva se je pot zlagoma vzpenjala potem pa se je bilo vedno bolj strmo. Ta strmina ni popustila do vrha Svinjaka. Na vrhu nas je pričakal mini Aljažev stolp, ki so ga postavili t. i. Skalaši. Bolj kot to pa nas je očaral razgled po okoliških gorah. Sledila je podkrepitev naših želodčkov, naredili smo nekaj fotografij, potem pa smo se počasi odpravili proti dolini. Delno smo se vračali po isti poti, del poti smo naredili po Poti miru. Šli smo čez Čelo, kjer so bile utrdbe iz prve svetovne vojne. Skušali smo si predstavljati vse tegobe in grozote, ki so se dogajale na tej gori. Med tem, ko smo mi razmišljali, se je sonce pokazalo v pravi luči. Bilo je vedno bolj vroče. Ampak, kaj kmalu smo bili že pri avtu. Tik pred koncem poti smo srečali tudi polha, ki nam je kar malo poziral za nekaj fotografij. Izlet je odlično uspel, vreme ena A, razgledi neprecenljivi, družba pa kot vedno fantastična. Drugo leto gremo zagotovo v nam še ne dobro znani in odkriti svet. Udeležbo so udeleženci že potrdili.
Maruša Oblak
