Pohodi

V soboto, 23. junija, smo v turnokolesarskem odseku izvedli izlet iz Škofja Loke na Blegoš in Porezen. Prevožena trasa je del Slovenske turnokolesarske poti, katere 1. in deloma 2. etapo smo prevozili že lani spomladi. Pot nas je v nadaljevanju (2. in 3. etapa) iz Škofje Loke, natančneje izpod Lubnika, vodila do koče na Blegošu in skozi Davčo do najvišje točke – Doma na Poreznu. Sledil je spust na Petrovo Brdo, od koder smo se z vlakom vrnili domov. Pet udeležencev izleta nas je pogumno zagrizlo v strme klance in zahtevne spuste. Pot je bila precej naporna, a tudi slikovita. Prevozili smo 75 km in naredili 2300 višinskih metrov.

V soboto, 16. junija, je potekal 19. tradicionalni pohod na najvišji vrh občine. Vsakoletni pohod na Stol Planinsko društvo Žirovnica v sodelovanju z Občino Žirovnica organizira v počastitev spominskega dne občine.

Štartno mesto je bilo, kot vselej, na Žirovniški planini, ki je oživela že kmalu po peti uri zjutraj. Mrzel veter na planini ni obetal prijetnega vzpona, a proti vrhu so bile razmere vse prijaznejše in pohodniki nagrajeni z jasnim razgledom z vrha. Pohoda se je udeležilo 74 pohodnikov, med njimi najstarejša predstavnika Ivanka Pogačar z Breznice in Anton Koselj iz Vrbe. Gospod Koselj je pot na Stol tudi letos prehodil peš od doma do doma. Pohodniki so svojo udeležbo potrdili s »štempljanjem« izkaznic v Prešernovi koči in pohod zaključili z malico na Žirovniški planini. Vsi so prejeli spominske majice – tokrat v beli izvedbi.

Letos sedmič je ob pohodu na Stol potekal tudi pohod po Poti spomina v organizaciji ZB za vrednote NOB Žirovnica. Spominska obeležja padlim borcem pod Stolom je obiskala skupina devetih pohodnikov, ki je svojo pot prav tako zaključila na Žirovniški planini.

Hvala članom društva, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pohoda, članom GRS Radovljica, Občini Žirovnica in Agrarni skupnosti Žirovnica.

Za PD Žirovnica Polona Kus

V soboto, 2. junija, se nas je enajst udeležencev zbralo na železniški postaji Bled. Z vlakom smo se odpeljali do Podbrda, od koder smo za ogrevanje odkolesarili po slikoviti pokrajini Baške grape do vasi Kneža. Tu smo se začeli vzpenjati dobrih 1000 višinskih metrov proti našemu cilju – planini Razor.

Prvi del poti  v dolžini  9 km je potekal  po zložni asfaltirani cesti, zadnjih 6 km  pa po strmejšem utrjenem makadamu. Pot nam je vseskozi nudila lepe razglede na tolminsko sredogorje, višje pa se nam je odpiral pogled na greben Vogel – Vrh nad Škrbino – Mahavšček. Po dobrih treh urah kolesarjenja smo prišli do cilja – Koče na planini Razor na višini 1315 m, kjer smo se zasluženo okrepčali s toplim obrokom. Po krajšem počitku nas je čakal za mnoge najlepši del ture – spust po čudoviti mulatjeri do Tolminskih Ravni, kjer smo poskusili pristen tolminski sir. Od tam je sledil  še lep daljši spust po asfaltirani cesti do Mosta na Soči in vrnitev na Bled z vlakom.

Celodnevni izlet je v celoti izpolnil pričakovanja udeležencev. Izpostavim naj, da se je prvič kolesarskega izleta v okviru PD udeležil kolesar z električnim pogonom.

Lendavske gorice in Goričko, 5. in 6. maj 2018

Tokrat smo se namesto na morje odpeljali v Pre(k)morje. Kolesarili smo po okolici Lendave in Lendavskih goric. Obiskali smo Vinarium – razgledni stolp in se nanj tudi povzpeli.
Naslednji dan smo se odpeljali na Goričko proti gradu Grad.
Tam smo se razdelili v dve skupini. Ena je odkolesarila proti tromeji. Tromejnik je geodetska točka na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, ki se nahaja na vrhu manjše vzpetine blizu naselja Tvrdkova v krajinskem parku Goričko. Tja so se povzpeli po gozdni učni poti. Druga skupina je izbrala zahtevnejšo kolesarsko turo. Po Goričkem so se odpeljali proti Madžarski, Avstriji in nazaj, preko mejnega prehoda Kuzma v Slovenijo.
Ob lepem vremenu, odlični hrani – bograč, gibanica – se je prilegel tudi požirek (kozarec) rujne kapljice. Zanimiv izlet je odlično uspel in ga priporočamo vsem, ki se ga tokrat niste uspeli udeležiti. Vabljeni tudi na naslednje naše turno – kolesarske poti.

Na krasno, kaj krasno, čudovito soboto, 19. 7. 2014, smo se z udeleženkami J zbrale pri Elektru Gorenjske v Žirovnica. Počakale smo še nekaj minut, ker se ni pojavil nihče, ki ni bil prijavljen smo se z avtomobilom odpeljale v dan, ki je obetal veliko dobrega in zabavnega. Na parkirišču pod smučiščem Vogel smo bile med prvimi. Po nakupu vozovnic, smo se z »gondolo« odpeljale proti naši izhodiščni točki. Prvo dejanje pri Ski hotelu: zaščita pred soncem, saj je že takrat pošteno božalo s svojimi dolgimi, neusmiljenimi žarki. Začele smo s hojo po progi Orlove glave, od tam smo nadaljevale proti Šiji. Strmina in sonce, definitivno dobitna kombinacija. Na vrhu Šije smo že bolj razločno videle naš cilj, ki je bilj še vedno daleč na obzorju. Sledil je daljši spust, nekaj nekoliko izpostavljenih delov in že smo bile na prijetnih travnikih. Pozdrav, krav’cam in beck’m in samo še vzpon po strmejšem deli grebena in že smo bile na vrhu Rodice, sledile so čestitke, vpis v knjigo in obvezna malica. Nismo pa pozabile na fotografiranje, saj je slika iz vrha daleč nepomembnejša za arhiv. V dolino smo se odpravile po daljšem grebenu, družbo so nam ves čas delali jadralni padalci, ki so tako kot mi izkoristili rahel vetriča za polet. Vrnile smo se po isti poti do Vogla. Komaj smo čakale na veliki finale, skok v jezero. J Z gondolo v dolino, do avta in gas do jezera. Izlet je več kot odlično uspel. Na koncu smo ugotovile, da bi bile lahko 4-jo adijo. Skratka sobota je bila več kot izkoriščena, družba odlična, sonce pa je tudi pustilo svoj podpis na nogah, rokah in vratu.