Prebudili smo se v zasneženo jutro, zato smo bili sprva malce skeptični, če bi sploh šli na izlet. Ampak, ker za nas vreme ni ovira, sneg pa je itak sam po sebi odličen motivator, smo se zbrali pred šolo, se razporedili po avtomobilih in že smo drveli proti vasi Gozd. Do izhodišča smo prispeli po dobri polurni vožnji. Komaj smo čakali, da se bomo zapodili v breg. Že takoj na začetku nam je malo drselo, zato nas je opravičeno skrbelo kaj se nam obeta v nadaljevanju, vendar višje smo šli, boljše so bile razmere za hojo. Da o raznih vragolijah niti ne govorimo, za te so bile razmere ena a s črtico – odlične! Po poti smo šteli klopce in si za izziv postavili, da si bomo zapomnili vsa njihova imena. Pot je hitro minila in že smo bili pri Koči na Kriški gori. Tam je bil čas za malico in sladke dobrote iz nahrbtnika, izpolnili smo tudi naloge v knjižici Mladi planinec. Ko smo vse postorili smo se odpravili naprej proti Tolstemu vrhu. Pot je bil dobro uhojena, zato smo kar hitro napredovali. Vmes smo se sicer že malo spraševali, če nam megla ne samo zakriva vrh, ampak tudi premika. Pa vendar smo ga dosegli. Za kaj več kot skupinsko fotografiranje na vrhu ni bilo časa, saj je veter pošteno bril. Škloc, škloc – skupna fotografija in že smo se skozi Ježo vračali proti vasi Gozd. Vmes je bilo nemalo zabavnih trenutkov – še sreča, da je bil sneg tako mehak. Z avti smo se vrnili pred šolo in že delali načrte za naslednji izlet, kateri bo tudi, upajmo da, pravi zimski.
