Na megleno in nič kaj obetavno jutro se nas je zbralo 13 planincev in dva vodnika. Ko smo se vsi
prešteli in spoznali, smo se podali na našo pot, ki nas je najprej vodila preko Lipja do Malega vrha.
Vsi smo upali, da nam bo uspelo priti do sonca in da bo Mali vrh nad meglo. In res, kar hitro smo
pridobivali višino in ob prihodu na greben se je skozi meglo počasi, a sramežljivo začelo kazati sonce. Vsi smo bili navdušeni nad razgledi na okoliške hribe, ki so iz meglenega morja kukali kakor otočki. Na soncu je bilo prav prijetno, zato smo si na vrhu privoščili malo pavze, preden smo nadaljevali naprej proti Gosjaku. Tik nad Gosjakom smo se odločili, da imamo še dovolj časa, da si še zadnjič ta dan privoščimo malico na soncu. Odpravili smo se do bližnje klopce, kjer smo pomalicali in uživali v razgledih. Potem pa smo počasi odpravili v misteriozno meglo in mraz. Pot navzdol je bila še bolj zabavna kot navzgor, saj je bilo veliko odpadlega listja, ki vedno poskrbi za zabavo. Na koncu smo hitro odigrali še eno igro nogometa v Glenci, nato pa smo se počasi odpravili pred šolo, kjer smo se poslovili in šli vsak svojo pot.
