Najboljši smo, ker v hribe hodimo!

Vsi smo že komaj čakali na tisti dan, ko se bomo odpravili na tabor. Letos je naš tabor potekal od 4. 6. – 5. 6. 2011. V soboto smo se zbrali od 9. uri pri Smokuškem mostu, nekateri so prišli že celo malo prej. Ko smo se poslovili od staršev, smo se odpravili proti našemu cilju. Ta pa je bil, že vsem dobro znan Dom pri izviru Završnice. Na poti smo opazovali naravo, opazili smo veliko mravljišč in drugih živalic. Med potjo so se začeli oglašati tudi naši želodčki, zato smo imeli kratek postanek, za še kako pomembno malico. Pot smo nadaljevali proti koči, kjer nam je naš kuhar Andraž že pripravil slastno kosilo. Po kosilu nam je najprej gorski reševalec Primož prikazal, kako se rešuje z psom. Najprej se je skril samo eden, potem pa smo se skrili še mi vsi. Začeli smo pripravljati kres, ko nas je s svojim prihodom presenetil predavatelj, gorski vodnik in še kaj, Rok Zalokar. Pripravil nam je zelo zanimivo in dobro predavanje »Vrtoglava narava«. Poleg slik in filmčkov nam je pokazal tudi svoje »igrače«. Sami smo se lahko preizkusili v hoji po ledeniku, ja prav ste prebrali. Ta ledenik smo si mi ustvarili kar sredi jedilnice. Rok nam je pokazal, kako se naveže ledeniška naveza in kako se hodi po ledeniku. To pa sploh ni enostavno, ampak nam je kar šlo, vsaj tako je menil Rok. Med svojimi »igračkami« je imel tudi dereze, cepine, čelado, prav posebne smuči (freeride smuči) in pa prav posebno obleko za letenje (wingsuit). Baje lahko z njo letiš kot prava ptica, kar pa nam je dokazal s filmom o letenju, lahko bi rekli kar o človeku ptici. Na žalost je predavanje minilo, kot bi mignil in že smo se z Rokom poslovili in mu samo še pomahali v slovo. Po njegovem odhodu smo zakurili kres, tam pa smo spekli hrenovke. Vmes pa nam je Andraž spekel tudi slastne palačinke. In že je bila ura za umivanje zob in spanje. Bili smo polni vtisov in smo komaj čakali na jutri. Ko smo v nedeljo vstali nas je pozdravilo sonce. Na hitro smo zajtrkovali in se odpravili na turo pod bližnje vrhove. Med potjo smo si peli, ogledovali gorsko cvetje in opazovali čudovite raznobarvne metulje. Ko smo se vrnili h koči, nas je pričakalo toplo kosilo. »Mami, mami,« to se je zaslišalo, ko smo zagledali naše mamice in seveda tudi atije. Potem smo dobili še fenomenalne majice, priznanja in nagrade. Ker pa se je začelo pripravljati na slabo vreme, smo hitro pospravili vse svoje stvari in s starši odpravili v dolino. Letošnji tabor nam bo zagotovo ostal v lepem spominu. Še enkrat pa bi se zahvalili vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi tabora: Primožu Ravniharju, Klemenu Babiču, Andražu Vozlju, Roku Zalokarju in njegovemu prijatelju, Rudiju Berglju, Metki Vilman, zakoncem Sinobad, Dušanu Vozlju in Mojci Hladnik. HVALA VAM ŠE ENKRAT!

Brigita Mrak in Maruša Oblak